smočiti

smočiti

Serbo-Croatian

Etymology

s- +‎ močiti

Pronunciation

• IPA^(key): /smǒtʃiti/
• Hyphenation: smo‧či‧ti

Verb

smòčiti pf (Cyrillic spelling смо̀чити)

1. (transitive, reflexive) to wet, moisten

Conjugation

Conjugation of smočiti

Infinitive: smočiti		Present verbal adverb: —		Past verbal adverb: smòčīvši		Verbal noun: —
Number		Singular			Plural
Person		1st	2nd	3rd	1st	2nd	3rd
Verbal forms		ja	ti	on / ona / ono	mi	vi	oni / one / ona
Present		smočim	smočiš	smoči	smočimo	smočite	smoče
Future	Future I	smočit ću1 smočiću	smočit ćeš1 smočićeš	smočit će1 smočiće	smočit ćemo1 smočićemo	smočit ćete1 smočićete	smočit će1 smočiće
	Future II	budem smočio2	budeš smočio2	bude smočio2	budemo smočili2	budete smočili2	budu smočili2
Past	Perfect	smočio sam2	smočio si2	smočio je2	smočili smo2	smočili ste2	smočili su2
	Pluperfect3	bio sam smočio2	bio si smočio2	bio je smočio2	bili smo smočili2	bili ste smočili2	bili su smočili2
	Aorist	smočih	smoči	smoči	smočismo	smočiste	smočiše
Conditional I		smočio bih2	smočio bi2	smočio bi2	smočili bismo2	smočili biste2	smočili bi2
Conditional II		bio bih smočio2	bio bi smočio2	bio bi smočio2	bili bismo smočili2	bili biste smočili2	bili bi smočili2
Imperative		—	smoči	—	smočimo	smočite	—
Active past participle		smočio m / smočila f / smočilo n			smočili m / smočile f / smočila n
Passive past participle		smočen m / smočena f / smočeno n			smočeni m / smočene f / smočena n
1   Croatian spelling: others omit the infinitive suffix completely and bind the clitic. 2   For masculine nouns; a feminine or neuter agent would use the feminine and neuter gender forms of the active past participle and auxiliary verb, respectively. 3   Often replaced by the past perfect in colloquial speech, i.e. the auxiliary verb biti (to be) is routinely dropped.   * Note: The aorist and imperfect have nowadays fallen into disuse and as such they are found only in literary texts; routinely replaced by the past perfect in both formal and colloquial speech.